V resnici pa je steklo danes eden ključnih gradnikov sodobnih stavb, ki pomembno vpliva na energijsko učinkovitost, bivalno ugodje, varnost in celo akustiko prostora. 

V sodobnih oknih steklo predstavlja kar približno 70 odstotkov celotne površine. To pomeni, da njegova vloga že dolgo presega zgolj zaščito pred vetrom in dežjem. Steklo je edini transparenten gradbeni material, ki hkrati omogoča prehod svetlobe, izkoriščanje sončne energije ter stik z okolico, ob tem pa lahko zelo učinkovito ščiti pred mrazom, vročino, hrupom in neželenimi vplivi iz okolja. 

Od preprostih rešitev do visokotehnoloških zasteklitev 

Razvoj stekla v gradbeništvu je bil v zadnjih desetletjih izjemen. V preteklosti so bile hiše opremljene z enojnimi zasteklitvami in majhnimi okenskimi odprtinami, saj so ljudje hitro občutili toplotne izgube. Kasneje so se uveljavila dvoslojna izolacijska stekla, danes pa v večini novogradenj srečamo troslojno zasteklitev, ki predstavlja optimalno razmerje med toplotno zaščito, funkcionalnostjo in ceno. 

Sodobno troslojno izolacijsko steklo ni več zgolj pasivni element. Z nizkoemisijskimi nanosi, toplimi distančniki in plinom v medprostoru omogoča zelo nizke toplotne izgube ter hkrati prispeva k enakomerni temperaturi v prostoru. Prav zaradi teh lastnosti si danes lahko privoščimo bistveno večje steklene površine, brez občutka mraza, prepiha ali neugodja ob oknih. 

Prava izbira stekla ni samoumevna 

Okna in zasteklitev običajno izbiramo le enkrat ali dvakrat v življenju, zato večina investitorjev ni strokovnjakov za steklo. Ravno tu pa se pogosto skrivajo izzivi. Napačna izbira lahko vodi do pregrevanja prostorov, povečanega hrupa, kondenzacije ali celo varnostnih tveganj. Zato je pomembno, da steklo ni izbrano zgolj po ceni ali videzu, temveč glede na lego objekta, način bivanja in okoljske obremenitve. 

Poleg toplotne zaščite ima steklo pomembno vlogo tudi pri zvočnem udobju. V bolj mirnih okoljih je standardna zasteklitev povsem zadostna, medtem ko v urbanih središčih ali ob prometnicah pravilno izbrano steklo bistveno pripomore k miru v prostoru. Podobno velja za sončno zaščito. Pri večjih zasteklitvah lahko brez ustreznih rešitev hitro pride do pregrevanja, zato je kombinacija primernih stekel in zunanjih senčil pogosto najboljša odločitev. 

Varnost in trajnost skozi čas 

V posebnih primerih, ki so dandanes kar pogosti je potrebno vgraditi varnostno steklo. Zasteklitve do tal, pohodne ali bolj izpostavljene površine zahtevajo uporabo kaljenega ali lepljenega stekla, ki ob morebitnem lomu ne predstavlja nevarnosti za uporabnike. V praksi se varnostna stekla vse pogosteje uporabljajo tudi tam, kjer to ni izrecno predpisano, saj prispevajo k večjemu občutku varnosti in brezskrbni uporabi prostora. 

Pogosta tema pri zasteklitvah je tudi kondenzacija. Ta se lahko pojavi na notranji ali zunanji strani stekla in je pogosto posledica fizikalnih pogojev, kot so vlaga v zraku in temperaturne razlike. Kondenz na notranji strani je običajno znak previsoke vlage in pomanjkljivega prezračevanja, medtem ko je zunanja kondenzacija naraven pojav pri hladnih jutrih. Edina situacija, kjer je kondenzacija resen problem, je pojav vlage v med steklenem prostoru. Takrat gre za napako in razlog za reklamacijo. 

Steklo kot gradbeni material prihodnosti 

Čeprav se danes vse pogosteje govori o pametnih, elektrokromnih ali vakumskih steklih, ostaja troslojna zasteklitev za zdaj najbolj uravnotežena rešitev za večino stanovanjskih objektov. Omogoča visoko stopnjo udobja, energetsko učinkovitost in dolgo življenjsko dobo, hkrati pa dopušča nadgradnjo z dodatnimi funkcijami, kot so boljša zvočna zaščita, senčenje ali varnost. 

Steklo je torej veliko več kot le prozorna površina. Je visoko razvit gradbeni element, ki pomembno soustvarja kakovost bivanja. Prav zato si zasluži premišljeno izbiro in strokovno obravnavo, saj z dobrim steklom ne izboljšamo le videza doma, temveč tudi udobje, varnost in dolgoročno zadovoljstvo vseh, ki v njem živijo.