Panoramske stene
Panoramske stene M Sora omogočajo, da vaš dom zaživi v harmoniji z okolico. Z omogočanjem širšega pogleda in večje količine naravne svetlobe boste izboljšali estetski videz in občutek prostornosti v vašem domu. Povežite se z naravo, povečajte udobje bivanja in uživajte v čudovitih pogledih vsak dan.
Preberite več o panoramskih stenah
Povečajte svetlobo in prostornost vašega doma
Panoramske stene M Sora so dvižno drsne stene, ki omogočajo širok pogled in pripeljejo naravno svetlobo v vaš dom. Z izboljšanjem prehodnosti med notranjostjo in zunanjostjo te stene ne le povečajo svetlobo v prostoru, ampak tudi povežejo vaš dom z okolico, kar povečuje občutek prostornosti in udobja. Drsne stene omogočajo boljši izkoristek prostora, hkrati pa pripomorejo k večji kakovosti življenja, saj zmanjšujejo prostorsko stisko in ustvarjajo svetel in zračen prostor.
Različne izvedbe panoramskih sten
Nudimo vam lesene in les-alu panoramske stene v različnih izvedbah, ki se popolnoma prilagodijo vašim potrebam. Izbirate lahko med klasično izvedbo z vidnim okvirjem na fiksnem delu ali elegantno izvedbo Panoramic, ki je brez okvirjev za popoln stik z zunanjostjo. Z okenskim sistemom PANORAMIC se znebite ovir in pregrad, saj omogočamo brezskrbno povezavo vaših notranjih prostorov z zunanjim svetom, in to na tehnološko dovršen način. Povečajte svetlobo, prostornost in estetski videz vašega doma ter uživajte v neoviranem pogledu na okolico.
Eleganten prehod med notranjostjo in zunanjostjo
Z najnovejšimi izvedbami M Sora panoramskih sten omogočamo popolnoma neoviran prehod med notranjostjo in zunanjostjo. Naša rešitev z ničelno razliko med notranjim in zunanjim tlakom vam zagotavlja brezskrbno, eleganten prehod, ki povezuje vaš prostor z okolico. Uživajte v brezmejnem pogledu in povečajte svetlobo ter občutek prostornosti v vašem domu.
Fiksne zasteklitve Panoramic
Popolna transparentnost, ki vas v celoti poveže z zunanjostjo. Brez okvirjev, le čist in svetel pogled.
Referenčni projekti
Poskrbimo za celovito izkušnjo
Okna so le delček celotne izkušnje, ki jo dobite z M Soro. Kakovosten izdelek je prvi korak, ki mu sledi vrhunska montaža izkušenih ekip. Tako naši izdelki zaživijo v vsej svoji popolnosti. Tudi po vgradnji izdelkov nudimo servis znotraj garancijskih pogojev.
zagotovljen datum dobave ob finančni in tehnični potrditvi specifikacij naročila
izkušenih monterskih ekip na področju vgradnje stavbnega pohištva
let prisotni na slovenskem trgu
75+ let
tradicije
Pogosta vprašanja
Naša prodajna salona se nahajata v Ljubljani (Letališka 32b) in Žireh (Industrijska ul. 13), kjer si lahko ogledate naša lesena okna, les-alu okna, okna in vrata, vhodna vrata ter panoramske stene v živo. Obiščite nas in odkrijte rešitve, ki bodo izboljšale udobje in energetsko učinkovitost vašega doma! Več informacij in kontakt…
Medstekelni distančnik je profil, ki ločuje stekla in je nameščen na robovih toplotno izolacijskega stekla. Njegova glavna naloga je ohranjanje enakomerne razdalje med stekli, preprečevanje uhajanja plina iz medstekelnega prostora ter izboljšanje energetske učinkovitosti.
Pololiva, znana tudi kot kljuka, je pomemben element pri oblikovanju vaših oken. Ima ključno vlogo pri funkcionalnosti in izgledu vaših oken.
Vgradnja oken na slepe podboje ima številne prednosti:
- Okna vgradimo v objekt, ko so že končana vsa gradbena dela (notranji ometi, vgrajene police, fasada na zunanji strani). Na ta način se izognemo številnim mehanskim poškodbam oken in čiščenju oken po zidarskih delih.
- Objekt se pred vgradnjo oken dobro presuši. Po vgradnji oken zato ne prihaja do poškodb, katere so posledica prevelike vlage.
- Slepi podboj omogoča dodatno izolacijo okenskih špalet na zunanji strani. To pa omogoča prihranke pri porabi energije in posledično zmanjšuje obremenitve okolja.
- Rok izdelave slepih podbojev je kratek, kar omogoča nemoteno izvajanje zidarskih del.
- Možna je vgradnja oken s slepimi okvirji brez zaključnih letvic.
- Vgradnjo s slepimi okvirji še posebej priporočamo v primeru, če se stranka odloči za okna iz macesnovega lesa.
Povpraševanja po termografiji je vse več. Nekatere stranke se zanjo odločijo preden gredo v prenovo hiše in bi z analizo rade odkrile čim več toplotnih mostov, ki bi jih nato s sanacijo lahko odpravili. Zato se odločijo za analizo obstoječega stanja, prosijo za predlog sanacije problemov in nato naročijo kontrolo izvedenih del. Še več pa je tistih, ki s termografijo preverjajo že izvedena dela (največkrat vgradnjo oken).
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Posebne zahteve za vhodna vrata v pasivni hiši
Vloga vhodnih vrat v pasivni hiši je enako pomembna kot vloga drugih vgrajenih elementov, saj lahko le s kakovostnim izdelkom, ki je strokovno vgrajen, dosežemo želeno zrakotesnost in predvideno porabo energije. Zahtevano toplotno prehodnost lahko dosežemo z nekoliko močnejšim podbojem (100 milimetrov) in boljšim toplotnoizolativnim polnilom. Zasteklitev v pasivnih vhodnih vratih ni zaželena. Če pa že je, mora biti trislojna. Priporočljivo je, da je delov s steklom v vratih manj in da so ti večji, kakor da imamo več manjših steklenih površin.
Naši komercialisti vam bodo z veseljem sestavili ponudbo. Oddajte obrazec na spletni strani Povpraševanje. Podatke za ponudbo pa nam lahko pošljete po e-pošti okna@m-sora.si ali obiščete naše prodajne salone.
Zato, ker vam lahko obljubimo odličnost. Morda je pretirano reči, da smo zaljubljeni v okna. Vendar smo nedvomno strastni strokovnjaki, katerih okna so tako dosledno rokodelsko dovršena in hkrati tehnološko sodobna, da le težko najdete enaka. Obljubljamo vam:
- vaše okno bo plemenit izdelek,
- vaše okno bo karseda naravno,
- vaše okno bo tehnološko dovršeno,
- v vašem oknu ne bo skritih slabosti,
- vaše okno nastaja na okolju prijazen način.
Pri dvižno drsnih stenah PANORAMIC steklo v fiksnem delu poteka vse do tal. Z uporabo te stene še dodatno pridobimo na večji količini svetlobe, poleg tega pa ima stena tudi minimalističen estetski učinek.
Tropski lesovi (tik, meranti, ipe in podobno) so pogosto pridobljeni z nekontroliranim in nezakonitim krčenjem tropskih deževnih gozdov, kar predstavlja svojevrsten okoljevarstveni problem. Uporaba tropskega lesa je tako zaradi dramatičnega izsekavanja deževnih gozdov, kot tudi zaradi izredno dolgih transportnih poti, ekološko zelo vprašljiva. Alternativa so termično modificirani lesovi iz naših domačih gozdov modificiran les smreke, bukve, jesena, itd.. Poleg tega so cene termično modificiranih lesov v večini primerov nižje od cen tropskih lesov, v primerjavi s sibirskim macesnom pa so njihova odpornost proti lesnim škodljivcem in ostale lastnosti precej boljše.
Kotni spoji lesenih oken obstajajo v več različnih izvedbah. Način spajanja, ki ga uporabljamo v M SORI je mozničena vez. Med ljudmi je mnogokrat prisoten odpor do mozničene vezi zaradi potencialno slabše trdnosti in »statike« oken. Strah je neupravičen in odveč, kar so dokazale tudi raziskave, zapisi v literaturi ter praktične izkušnje proizvajalcev oken ter uporabnikov. Na lastnosti okenskih okvirjev vplivajo predvsem razporeditev moznikov po preseku profila, premer moznikov in globina mozničenja. Mozničena vez, v primeru oken, ki so natačno izdelana in pri katerih je uporabljeno primerno lepilo, zagotavlja zadostno in ustrezno trdnost.
Več o mozničeni vezi M SORA oken (660 KB)
Ena izmed ključnih lastnosti oken je njihova zvočna izolativnost (Rw), ki je navadno predstavljena v naslednji obliki:
Rw (C; Ctr) = 33 (-2; -6) dB
Rw (Weighted Sound Reduction Index) predstavlja vrednost dušenja zvoka oz. vrednost, ki izkazuje za koliko dB se zmanjša jakost zvoka pri prehodu skozi okno. C in Ctr sta korekcijska faktorja in sicer C za območje srednjih frekvenc (npr. govor) in Ctr za območje nizkih frekvencah (npr. promet). Realna vrednost (Rw + Ctr) dušenja hrupa na območju prometne ceste za zgornji primer je torej 27 db (33-6 dB).
Ob predpostavki, da je (zaprto) okno primerno vgrajeno in da je zagotovljeno ustrezno tesnjenje med okvirjem in krilom, ima Rw toplotno izolativega stekla (IGU) največji vpliv na Rw okna, zato se v veliki večini primerov pozornost daje prav temu. Rw oken se določa po standardu EN1451-1 do vrednosti Rw IGU 40 dB, nad to vrednostjo pa le eksperimentalno v laboratoriju.
Rw IGU se večinoma giblje v mejah med 30 dB in 50 dB in je predvsem odvisna od debeline stekel (npr. 4, 6, 8 mm), (a)simetrije njihove zgradbe (npr. 4/16Ar/4 ali 6/16Ar/4) in uporabe (akustičnih) folij v lepljenih steklih (npr. 33.1, 44.2A). Razmik med stekli in vrsta žlahtnega plina vpliva v manjši meri.
Okenski profil sestavljata krilo in okvir. Toplotna izolativnost okenskega profila se izraža v njegovi toplotni prehodnosti (Uf) z enoto W/m2K. Uf je odvisna od (I) debeline profila (npr. 68 mm, 78 mm, 92 mm, 110 mm), (II) uporabljene lesne vrste in (III) oblike oz. detajlov profila.
Osnovna funkcija medstekelnega distančnika, ki je nameščen na robovih toplotno izolacijskega stekla, je ohranjanje enakomerne razdalje med stekli (npr. 12, 14, 16, 18 mm) in preprečevanje izhajanja žlahtnega plina (argon, kripton) iz medstekelnega prostora, kar še dodatno preprečuje t.i. sekundarno tesnilo (npr. polisulfid ali silikon), ki se nahaja pod samim distančnikom. Osnovni medstekelni distančniki so (bili) izdelani iz aluminija, ki je zelo dober prevodnik toplote. Kombinacija stekla in aluminijastega distančnika v sestavi toplotno izolacijskega stekla torej predstavlja toplotni most, kar se odraža v nizki temperaturi roba notranjega stekla in posledično v nastanku kondenza. Alternativa so t.i. »topli rob« oz. »warm edge« distančniki, katerih je na trgu preko 20. Eden najpogosteje uporabljenih je TGI distančnik, ki je izdelan iz kombinacije nerjavečega jekla in polipropilena, s čimer je prekinjen toplotni most. Trenutno najboljši medstekelni distančnik na trgu je Swisspacer Ultimate, ki je izdelan iz kompozitnega polimernega materiala in je brez kovin. Prazen prostor med stenami obeh distančnikov je zapolnjen s sušilnim sredstvom.
Element okna, ki v največji meri vpliva na toplotno izolativnost oz. toplotno prehodnost okna (Uw) je steklo, saj njegova površina v veliki večini primerov predstavlja najmanj 70 % celotne površine okna. Pri oknih gre za toplotno izolacijsko steklo, sestavljeno iz dveh ali treh stekel med katerimi je z uporabo medstekelnih distančnikov hermetično zaprt prostor napolnjen z žlahtnim plinom. Na toplotno prehodnost stekla (Ug) vpliva:
- število stekel oz. medstekelnih prostorov,
- širina medstekelnega distančnika oz. razmik med stekli,
- vrsta žlahtnega plina in
- število ter vrsta nanosa na steklih.
Število stekel je najpomembnejši dejavnik od katerega je odvisna Ug. Ug enojne zasteklitve je 5,7 W/m2K, večine dvoslojnih stekel med 1,0 W/m2K in 1,4 W/m2K in troslojnih stekel med 0,5 W/m2K in 0,8 W/m2K.
Medstekelni distančnik je profil, ki ločuje stekla in je nameščen na robovih toplotno izolacijskega stekla. Njegova glavna naloga je ohranjanje enakomerne razdalje med stekli, preprečevanje uhajanja plina iz medstekelnega prostora ter izboljšanje energetske učinkovitosti.
Predvsem v mrzlih, jasnih in vetrovno mirnih zimskih jutrih lahko na zunanji strani oken pride do nastanka kondenza na površini stekel. Pojav je povsem normalen, odvisen od zunanjih klimatskih razmer in neposredno povezan z dobro izolativnostjo ter kakovostjo izolacijskih stekel.
Preberite več – Kondenziranje izolacijskih stekel na zunanji strani oken (422 KB)
Ena izmed ključnih lastnosti oken je njihova zvočna izolativnost (Rw), ki je navadno predstavljena v naslednji obliki:
Rw (C; Ctr) = 33 (-2; -6) dB
Rw (Weighted Sound Reduction Index) predstavlja vrednost dušenja zvoka oz. vrednost, ki izkazuje za koliko dB se zmanjša jakost zvoka pri prehodu skozi okno. C in Ctr sta korekcijska faktorja in sicer C za območje srednjih frekvenc (npr. govor) in Ctr za območje nizkih frekvencah (npr. promet). Realna vrednost (Rw + Ctr) dušenja hrupa na območju prometne ceste za zgornji primer je torej 27 db (33-6 dB).
Ob predpostavki, da je (zaprto) okno primerno vgrajeno in da je zagotovljeno ustrezno tesnjenje med okvirjem in krilom, ima Rw toplotno izolativega stekla (IGU) največji vpliv na Rw okna, zato se v veliki večini primerov pozornost daje prav temu. Rw oken se določa po standardu EN1451-1 do vrednosti Rw IGU 40 dB, nad to vrednostjo pa le eksperimentalno v laboratoriju.
Rw IGU se večinoma giblje v mejah med 30 dB in 50 dB in je predvsem odvisna od debeline stekel (npr. 4, 6, 8 mm), (a)simetrije njihove zgradbe (npr. 4/16Ar/4 ali 6/16Ar/4) in uporabe (akustičnih) folij v lepljenih steklih (npr. 33.1, 44.2A). Razmik med stekli in vrsta žlahtnega plina vpliva v manjši meri.
Element okna, ki v največji meri vpliva na toplotno izolativnost oz. toplotno prehodnost okna (Uw) je steklo, saj njegova površina v veliki večini primerov predstavlja najmanj 70 % celotne površine okna. Pri oknih gre za toplotno izolacijsko steklo, sestavljeno iz dveh ali treh stekel med katerimi je z uporabo medstekelnih distančnikov hermetično zaprt prostor napolnjen z žlahtnim plinom. Na toplotno prehodnost stekla (Ug) vpliva:
- število stekel oz. medstekelnih prostorov,
- širina medstekelnega distančnika oz. razmik med stekli,
- vrsta žlahtnega plina in
- število ter vrsta nanosa na steklih.
Število stekel je najpomembnejši dejavnik od katerega je odvisna Ug. Ug enojne zasteklitve je 5,7 W/m2K, večine dvoslojnih stekel med 1,0 W/m2K in 1,4 W/m2K in troslojnih stekel med 0,5 W/m2K in 0,8 W/m2K.
Nastanek kondenza na različnih površinah je odvisen od temperature površine in relativne zračne vlažnosti. Nižja kot je temperatura površine, nižja je lahko relativna zračna vlažnost, da bo do kondenza prišlo. Kondenziranju ali po domače rečeno »rosenju« stekel, se torej lahko izognemo bodisi z višjo izolativnostjo stekel (troslojno steklo, ustrezen medstekelni distančnik) ali nižjo relativno zračno vlago v prostoru (razvlaževanje, zračenje). Izolacijsko steklo je v veliki večini primerov sestavljeno iz dveh ali treh stekel, med katerimi so komore napolnjene z argonom. Razmak med stekli je odvisen od geometrije okenskega krila, ki navzgor omejuje debelino celotne sestave izolacijskega stekla. Konstanten razmak med stekli zagotavljajo t.i. medstekelni distančniki, ki so nameščeni na robovih stekla. Ti so lahko izdelani iz aluminija, nerjavečega jekla v kombinaciji s polimernimi materiali (npr. polipropilen), silikonske pene ali iz trdih polimernih materialov. Od materiala distančnika je odvisna toplotna prehodnost samega distančnika in posledično izolativnost roba izolacijskega stekla, ki je najšibkejši člen izolacijskega stekla. Višja kot je toplotna prehodnost materiala (npr. aluminij), nižja je izolativnost. V praksi to pomeni nižjo temperaturo na robu stekla v notranjih prostorih, ta pa je ključnega pomena za nastanek kondenza. V zimskih mesecih, ko je zunanja temperatura pod 0 °C, je ključnega pomena ali je v izolacijsko steklo vgrajen aluminijast ali kakšen drug distančnik, znan tudi pod imenom termo- ali »topli rob« (warm edge) distančnik. Od njega je namreč odvisno ali bodo stekla kondenzirala, ko bo v notranjih prostorih 50 % ali 70 % relativne zračne vlažnosti oziroma sploh ne bodo. Odsvetuje se torej vgradnja aluminijastih medstekelnih distančnikov, ki jih je danes brez večjih preprek mogoče nadomestiti s različnimi termodistančniki.
Predvsem v mrzlih, jasnih in vetrovno mirnih zimskih jutrih lahko na zunanji strani oken pride do nastanka kondenza na površini stekel.
Pojav je povsem normalen, odvisen od zunanjih klimatskih razmer in neposredno povezan z dobro izolativnostjo ter kakovostjo izolacijskih stekel. Pojav je lahko prisoten tako na dvoslojni kot troslojni zasteklitvi, večini pa je pojav znan iz jutranjih avtomobilskih stekel. Do nastanka pride, ko je temperatura na površini zunanjega stekla nižja od temperature zunanjega zraka in je točka rosišča (temperatura pri kateri zračna vlaga preide iz plinastega v tekoče agregatno stanje) zunanjega zraka višja od temperature površine zunanjega stekla. Povedano drugače, zadostno vlažen zunanji zrak trči ob mrzlo površino zunanjega stekla. Praktičen primer je hladno, jasno in vetrovno mirno zimsko jutro po jasni noči. Zunanje steklo je ohlajeno, nato pa začneta temperatura in vlažnost zunanjega zraka naraščati. Zunanje steklo se v tem primeru ne segreva sorazmerno s temperaturo zunanjega zraka, zaradi dobre izolativnosti izolacijskih stekel (nizka Ug vrednost) pa je prehod temperature iz ogretih notranjih prostorov prepočasen, da bi dodatno segrel zunanje steklo. To ostane hladno, s tem pa je omogočen nastanek kondenza, ki je prisoten po veliki površini stekla, medtem ko na robovih stekla navadno izostane. Slednje je posledica nekoliko slabše izolativnosti stekel na njihovih robovih zaradi t.i. robnega učinka medstekelnega distančnika. Na tem delu je prehod toplote iz segretega notranjega prostora na zunanjo stran hitrejši in s tem posledično preprečen nastanek kondenza. Kondenziranje na zunanji površini izolacijskih stekel je torej odvisno od fizikalnih lastnosti stekla in zunanjih klimatskih pogojev. Pojavu se ni mogoče v celoti izogniti saj je površina zunanjega stekla vedno izpostavljena spremenljivim vremenskim razmeram.
VEČ O PANORAMSKIH STENAH
Če si želite ustvarite sodoben dom, ki bo temeljil na svetlih, odprtih prostorih potem so panoramske stene prava rešitev za vas. S panoramskimi stenami boste v svoj prostor spustili svetlobo, hkrati pa omogočili neposredno prepletanje notranjosti z zunanjostjo.
Različne izvedbe panoramskih sten (drsne stene, drsno-nagibne stene, zložljive stene) vam bodo omogočile večjo prehodnost med notranjostjo in zunanjostjo ter dale občutek večje povezanosti z okolico.
