Pametni termostati, senzorji, glasovni asistenti, povezani gospodinjski aparati, avtomatizirano senčenje in številne druge rešitve postajajo del sodobnega bivanja. Tehnologija obljublja več udobja, večjo energetsko učinkovitost in lažje upravljanje doma, hkrati pa odpira nova vprašanja o kakovosti bivanja, zasebnosti in vlogi človeka v digitalnem svetu.
O teh temah je v #15. epizodi podkasta Hiša razmišljal dr. Dan Podjed, antropolog, raziskovalec odnosa med človekom in tehnologijo ter avtor večih knjig. Pogovor o pametnem domu se je hitro razvil v širši razmislek o prihodnosti bivanja in o tem, kako zagotoviti, da tehnologija ostane v službi človeka.
»Vse bolj postajamo bitja, ki so bolj podobna koralam kot pa ljudem.«
Večino časa preživimo v zaprtih prostorih. Delamo, komuniciramo, se zabavamo in počivamo med štirimi stenami. Dom tako ni več samo prostor za bivanje, temveč okolje, ki pomembno oblikuje naše navade, zdravje in kakovost življenja.
Če želimo razumeti človeka prihodnosti, moramo razumeti tudi dom prihodnosti.
Pametne naprave so nastale z namenom, da bi poenostavile vsakdan. Vendar vsaka nova funkcionalnost pogosto prinese tudi nova obvestila, opozorila in zahteve po naši pozornosti.
»To, kar ljudje dejansko potrebujemo, je mir.«
Tehnologija, ki nase nenehno opozarja, lahko hitro postane vir motenj. Namesto da bi nam prihranila čas, ga začne zahtevati. Posodabljanje sistemov, spremljanje stanja naprav in odzivanje na obvestila lahko ustvarijo občutek, da moramo skrbeti za tehnologijo, namesto da bi tehnologija skrbela za nas.
Med najzanimivejšimi idejami je koncept umirjenih tehnologij. To so rešitve, ki delujejo zanesljivo in skoraj neopazno.
»Umirjena tehnologija je vtičnica.«
Ko jo potrebujemo, je tam. Ko je ne potrebujemo, od nas ne zahteva pozornosti.
Podobna logika bi morala veljati tudi za sodobne stavbe. Dobra tehnologija ne tekmuje za našo pozornost, ampak neopazno skrbi za udobje, kakovost zraka, energijsko učinkovitost in prijetne bivalne pogoje.
Pri razvoju novih izdelkov in rešitev pogosto izhajamo iz vprašanja, kaj tehnologija omogoča. Veliko pomembnejše vprašanje pa je, kaj ljudje dejansko potrebujejo.
»Rešitve ne nastajajo za ljudi, ampak z ljudmi.«
Razvoj po meri ljudi temelji na razumevanju njihovih navad, želja in vsakodnevnih izzivov. Šele ko razumemo način bivanja, lahko ustvarimo rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja.
To velja tudi za razvoj oken, vrat, senčil in drugih elementov doma. Tehnična odličnost je pomembna, vendar mora biti vedno podprta z razumevanjem uporabniške izkušnje.
»Pozabimo na uporabnike, kupce in stranke. Razmišljajmo o ljudeh.«
Ko v središče razvoja postavimo človeka, se spremeni tudi način razmišljanja. Ne sprašujemo se več, koliko funkcij lahko dodamo izdelku, ampak kako lahko izboljšamo vsakdan tistih, ki bodo z njim živeli desetletja.
»Ni vse zlato, kar je digitalno.«
Pametni dom ni nujno dom z največ senzorji, aplikacijami in avtomatizacijo. Pogosto so najboljše rešitve tiste, ki delujejo preprosto, intuitivno in zanesljivo. Tehnologija je uspešna takrat, ko izboljšuje bivanje, ne pa takrat, ko ga zapleta.
»Ne smemo dovoliti, da naprave uporabljajo nas. Mi moramo uporabljati in upravljati njih.«
Prihodnost bivanja zato ni v čim več tehnologije, temveč v bolj premišljeni tehnologiji. Takšni, ki omogoča več udobja, več energetske učinkovitosti, več zasebnosti in predvsem več miru.
Pameten dom ni nujno dom z največ tehnologije. Pameten dom je dom, v katerem tehnologija deluje v ozadju, človek pa ostaja v središču.
Več na to temo si lahko preberete v enem od prejšnjih strokovnih zapisov: Pametna hiša postaja standard sodobnega bivanja
