V resnici pa gre za tehnološko zelo napredno obliko gradnje, ki v tujini že desetletja uspešno rešuje prostorske izzive javnega in zasebnega sektorja.
V šesti epizodi podkasta Hiša smo se pogovarjali z Igorjem Kastelicem, direktorjem podjetja REM, ki že vrsto let razvija in gradi zahtevne modularne objekte po vsej Evropi in širše. V nadaljevanju predstavljamo strnjen, za branje prilagojen zapis razprave o modularnih objektih kot resni in dolgoročni arhitekturni rešitvi.
Kaj je modularna gradnja?
Modularna gradnja temelji na posameznih prostorskih enotah, oziroma modulih, ki so v tovarni v celoti ali skoraj v celoti izdelani, nato pa se na lokaciji sestavijo v večji objekt. Takšen način gradnje je pogosto primerjan z lego kockami: vsak modul je samostojna enota, ki jo je mogoče kombinirati v vse tri dimenzije.
Sodobni moduli so zasnovani kot samonosilne prostorske enote, pri katerih stene praviloma niso nosilne. To omogoča izjemno fleksibilnost tako pri prvotni zasnovi objekta kot tudi pri kasnejših spremembah, nadgradnjah ali celo razstavitvi in ponovni postavitvi na drugi lokaciji.
Pomembno je razlikovati med enostavnimi kontejnerskimi rešitvami in zahtevnimi modularnimi objekti, ki so zasnovani za dolgoročno uporabo ter izpolnjujejo visoke standarde glede energetske učinkovitosti, požarne varnosti, zvočne izolativnosti in statike.
Dimenzije modulov in omejitve
Dimenzije posameznih modulov so v največji meri povezane s transportnimi omejitvami. Širina modulov je praviloma omejena na nekaj metrov, skupna višina je prilagojena cestnemu transportu, notranje višine prostorov pa so primerljive s klasično gradnjo. Dolžina modulov je zelo prilagodljiva, pri čemer se standardne rešitve po potrebi nadgrajujejo s tehnično zahtevnejšimi transportnimi in montažnimi postopki.
Večina modularnih objektov je zasnovana do višine pritličje + dve nadstropji, pri višjih energetskih ali tehničnih standardih pa praviloma do pritličje + eno nadstropje. Višje gradnje so možne, vendar zahtevajo dodatne arhitekturne in statične rešitve, ki jih je treba upoštevati že v fazi načrtovanja.
Začasni ali trajni objekti?
Ena največjih prednosti modularne gradnje je možnost začasne postavitve. V številnih evropskih državah zakonodaja omogoča gradnjo objektov za obdobje treh do petih let, kar je izjemno uporabno pri:
- začasnem pomanjkanju šolskih ali vrtčevskih kapacitet,
- nujnih prostorskih rešitvah,
- objektih, ki jih je treba hitro postaviti in kasneje odstraniti ali preoblikovati.
V Sloveniji se modularna gradnja večinoma obravnava kot trajna, saj področje začasnih objektov ni posebej sistemsko urejeno. Kljub temu praksa kaže, da so modularni vrtci, šole in drugi javni objekti že vrsto let uspešno uporabljeni tudi kot dolgoročne rešitve. Pogosti predsodki o njihovi kakovosti se ob ogledu dejanskih objektov praviloma hitro razblinijo.
Hitrost gradnje kot ključna prednost
Čas je eden najmočnejših argumentov v prid modularni gradnji. Medtem ko klasična gradnja javnega objekta pogosto traja leto dni ali več, lahko modularni objekt od začetka projektiranja do uporabe nastane v približno pol leta.
Sama montaža na lokaciji je izjemno hitra, saj je mogoče postaviti več modulov na dan, kar pomeni več sto kvadratnih metrov objekta dnevno. Večji objekti, kot so šole ali vrtci, so lahko postavljeni v nekaj tednih, zatem pa sledijo še povezave in zaključna dela, ki bistveno manj obremenjujejo okolico kot klasična gradnja.
Zgovoren primer je trajna modularna šola v središču Münchna, zgrajena v sodelovanju z M Soro. Zaradi urbanega okolja in omejitev prometa bi klasična gradnja povzročila dolgotrajne motnje, modularna rešitev pa je omogočila hitro in učinkovito izvedbo.
Temeljenje in montaža
Zaradi samonosilne zasnove modularni objekti pogosto ne potrebujejo klasične temeljne plošče. V številnih primerih zadostujejo točkovni ali linijski temelji, kar poenostavi pripravo gradbišča in dodatno skrajša čas izvedbe.
Vsi komunalni in energetski priklopi so natančno načrtovani že v fazi projektiranja, kar omogoča visoko stopnjo predvidljivosti in manj nepredvidenih zapletov na gradbišču.
Energetska učinkovitost, požarna in zvočna varnost
Modularna gradnja je po svojih lastnostih povsem primerljiva z montažno gradnjo in v številnih primerih tudi s klasično zidano gradnjo.
Arhitektura in videz objektov
Kljub modularni zasnovi so arhitekturne možnosti zelo široke. Možne so klasične ali prezračevane fasade, različne vrste oblog ter raznolike strešne rešitve. Videz objekta je mogoče v celoti prilagoditi lokalnemu okolju, kulturnemu kontekstu in željam naročnika.
Z ustrezno arhitekturno obravnavo modularni objekt navzven pogosto sploh ne deluje modularno.
Modularna gradnja in zasebni objekti – pogled v prihodnost
Čeprav tehnologija to omogoča, je prodor modularne gradnje v zasebni stanovanjski sektor postopnejši. Ključni izziv ostaja prilagajanje individualnim željam posameznikov. Modularna gradnja namreč zahteva jasno opredeljene odločitve že v fazi načrtovanja, podobno kot pri izbiri avtomobila, kjer naročnik izbira med različnimi paketi in možnostmi.
Po drugi strani modularni objekti ponujajo zanimivo dolgoročno prilagodljivost, saj je možno stavbo po letih delno ali v celoti predelati, zamenjati posamezne module ali ji spremeniti namembnost.
Modularna gradnja je torej sodoben, industrijsko dovršen in trajnostno naravnan način gradnje. Omogoča hitrost, prilagodljivost, visoko kakovost in odgovorno rabo virov.
